O 4 zapovedi

Bom poizkusil, tako kot Pavel večkrat omenja, po človeško govoriti !
Če pogledamo v Genezo in stvarstvo, natančno vidimo, kako je Bog s preciznostjo ustvarjal svet, vsak dan posebej, „in bil je večer in bilo je jutro“. A sedmega dne ni tako. Po mojem osebnem mnenju seveda namenoma. In v Gen 2,1 3 In blagoslovil je Bog sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival od vsega dela svojega, ki ga je bil Bog ustvaril in storil. Vidimo da gre za končno dejanje. In s tem ko je bilo vse končano, je Bog postavil človeka v svoj „počitek“. Seveda pri tem ne gre za dan, pač pa za stanje. Ni nobenega namiga, da bi se ta „dan“ ali stanje končalo. Verjetno nihče od nas ne verjame, da je Bog dokončal nepopolno delo in da je Adam z Evo šel 1 dan tedna delat (Ali pač?!!?). Nič več ni bilo za postorit. Vse kar sta lahko storila je, da sta uživala v lepotah Edenskega vrta (a se še spomnimo vrstic „Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.“). Da, v tej luči je jasno, kaj je mišljeno.

Vse dokler ni prišel greh in je bil sobotni počitek pretrgan (Gen 3,18-19).
In o tem počitku ne beremo več do izhoda iz Egipta. Šele takrat Bog skliče svoje ljudstvo in jim da zapovedi (seveda med njim in Izraelom). Gre za upanje, ki ga daje Bog Izraelskemu narodu, 6 dni delaj, 1 dan počitka (veliko slabše kot Adam in Eva s 7 dnevno neskončno „soboto“, a bilo je upanje). Dobijo tudi vse ostale praznike. In če detajlno preučujemo vse te sence Kristusa, vidimo, da vse kažejo nanj. In da poenostavim vso stvar, končno je ta, na katerega kažejo vse sence prišel.

Da, v Mt. 11,28-30 Jezus pravi da je sobotni počitek stanje, ne dan: 28 Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. 29 Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; 30 kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (SSP) Jezus je naš počitek, naša sobota če tako hočete. In iskreno molim, da bi ga ljudje videli kot takega.

Torej še enkrat, sobota oz. sobotni počitek ni dan. Je znamenje, znak, ki kaže na pravo stvar. Ali se vi, ko se peljete po cesti in vidite znak Ljubljana – 30 km ustavite, izstopite in rečete, prispeli smo, tukaj smo??!! Torej namen znaka je, da te pripelje do cilja in sam znak torej ni cilj. In ko se pripeljete v Ljubljano jasno ne iščete znaka Ljubljana, saj vas je le-ta samo vodil do tja. Aplicirajte to na Heb 4 poglavje, iskreno.

Glede Kol 2 16 Naj vas potemtakem nihče ne obsoja zaradi jedi in pijače ali zaradi praznikov, mlajev in sobot. 17 Kajti vse te reči so senca prihodnjih, telo pa je Kristusovo.
Razmislite, kdo je „telo“ judovskih praznikov (tedenske sobote, pashe, Shavuot, YomKipur) – Kristus. Torej če imate Jezusa, imate vse, vse praznike, vse sobote, … Ljudje lahko mirno uživajo v kakšni izmed teh senc Kristusa, a raje kot na senco, se osredotočite na sonce – Kristusa (popolno razodetje Božje milosti).

V Heb 3 poglavju beremo:
Zato – kakor govori Sveti Duh:
Če danes zaslišite njegov glas,
8 ne zakrknite svojih src kakor ob uporu,
kakor na dan preizkušnje v puščavi,
9 kjer so me vaši očetje preizkušali, me preverjali,
čeprav so 10 štirideset let gledali moja dela.
Zato sem težko prenašal ta rod
in rekel: »Vedno blodijo v srcu,
niso spoznali mojih poti.«
11 Tako sem prisegel v svoji jezi:
»Ne bodo stopili v moj počitek.«
12 Pazite, bratje, da v katerem med vami ne bo hudobnega in nevernega srca in bi odstopil od živega Boga. 13 Nasprotno, iz dneva v dan drug drugega spodbujajte, dokler še lahko rečemo »danes«, da ne bi kdo med vami zakrknil, ker bi ga prevaral greh. 14 Kristusa smo namreč deležni, če bomo obstoj, ki smo ga prejeli na začetku, ohranili neomajen do konca, 15 saj je rečeno:
Če danes zaslišite njegov glas,
ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!
16 Kdo so bili tisti, ki so poslušali, pa so se upirali? Mar ne vsi, ki so pod Mojzesovim vodstvom šli iz Egipta? 17 Koga je štirideset let težko prenašal? Mar ne tistih, ki so grešili in katerih trupla so popadala v puščavi? 18 Katerim je prisegel, da ne bodo stopili v njegov počitek, če ne tistim, ki so bili nepokorni? 19 Tako vidimo, da zaradi nevere niso mogli vstopiti.

Znova je govora o vstopu v počitek, in Izraelci s posvečevanjem dneva niso bili ravno Bogu po volji. Kdo? Biblija pravi VSI Izraelci, ki so posvečevali sobotni dan. Ali so torej Izraelci posvečevali soboto? Ne. Posvečevali so dan, a niso razumeli, kaj pomeni vstop v počitek.

In naprej : Heb 4 Bojmo se torej, da bi kateri izmed vas mislil, da je zamudil, ko pa še traja obljuba glede vstopa v njegov počitek. 2 Nam je bil oznanjen evangelij prav tako kakor onim, le da njim ni koristila beseda, ki so jo slišali, ker se v veri niso pridružili tistim, ki so poslušali.
3 Mi, ki smo vero sprejeli, pa stopamo v počitek….

Torej prava narava sobote ni posvečevanje dneva, temveč oseben odnos z Bogom. Sobota torej ni bila dana, ker bi bila kot dan pomembna, ampak za to, kar predstavlja – to je sliko pomembnosti odrešenja. Hebrejci so tako jasni.

Pa gremo naprej v 4 poglavju:
Kajti nekje je rekel o sedmem dnevu takole: In Bog je počival sedmi dan od vseh svojih del. 5 In na istem mestu spet pravi: Ne bodo stopili v moj počitek. 6 Ker torej ta še vedno ostaja, da bi nekateri prišli vanj, a tisti, ki jim je bil evangelij oznanjen prej, zaradi nepokornosti vanj niso stopili, 7 znova določa neki dan, danes, ko po Davidu čez toliko časa pove, kakor je bilo že rečeno:
Če danes zaslišite njegov glas,
ne zakrknite svojih src!

Hvala Bogu, v NZ je tudi Bog določil dan za boga. DANES se odločite za Boga!

Morda še ena zanimivost kako židje danes končajo sobotni dan. Zberejo se pri obredu, ki mu pravijo Havdalah. Prižgejo Havdalah svečo, ki predstavlja sobotni dan in jo po določenem obredu (napolnijo kelih – Kiddush Cup z vinom in pod njim je krožnik, vino nalijejo preko roba keliha, ker to simbolizira, da je božji blagoslov obilen) svečo ugasnejo v vinu. A ni zanimivo? Sobota se konča v vinu!

Končujem s Heb 4,11-13 1 Potrudimo se torej stopiti v ta počitek, da ne bo kdo po tem zgledu padel zaradi nepokornosti. 12 Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. 13 Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.