Razmišljanje temelji na Svetopisemskih vrsticah Pisma Rimljanom 3,1-8 (SSP)
1 V čem je torej prednost Judov? Ali kakšna je korist obreze? – Tukaj je treba dodati, da je obreza veljala za vstopno pravico v judovski narod. Dandanes bi si to lahko tolmačili kot – sem iz odlične krščanske družine, bil sem krščen (za lažjo predstavo, kaj Pavel na tem mestu pravi). Torej v čem je prednost Judov? Druga vrstica nam daje odgovor…
2 Velika, in sicer vsestransko. Najprej zato, ker so jim (Judom) bile zaupane Božje besede. 3 Kaj zato, če nekateri niso verovali? Bo mar njihova nevera uničila Božjo zvestobo? 4 Nikakor ne. Naj se rajši pokaže, da je Bog resničen, vsak človek pa lažniv, kakor je pisano:
Da se izkažeš pravičnega v svojih besedah in zmagaš, kadar te sodijo.
5 Kaj pa bomo rekli, če se ob naši krivičnosti še bolj pokaže Božja pravičnost? Morda to, da je Bog krivičen, ko nas udarja s svojo jezo? Govorim pač po človeško. 6 Nikakor ne! Kajti kako naj bi sicer Bog sodil svet? 7 Če pa se je Božja resnica povečala zaradi moje laži, v njegovo slavo, le kako me zadeva obsodba, da sem grešnik? 8 Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična.
Pavel piše Judom v smislu, da se zaveda, da nekaterim stvarem oporekajo in se ne strinjajo z vsem, kar pridiga o evangeliju Jezusa Kristusa. In kot rezultat Pavel odgovarja na tedanja vprašanja, ki so se pojavljala med Judovskim narodom. Nekateri so torej spraševali Pavla ali resnično ni več nobene prednosti biti Jud? Spet drugi so ga spraševali ali nič ne šteje to, kar je dal Bog Abrahamu in je bilo zaupano Judovskemu narodu? In Pavel jim odgovarja. Da, velika je prednost Judov in to vsestranska. Kot prvo so Judje kot prvi narod imeli razodetje Boga, ki se jim je zaupalo. Bog je Judom razodel Božjo besedo. Bog je skozi zgodovino uporabljal judovske preroke, judovske voditelje, apostole, ki naj bi razglašali Božjo besedo celemu svetu. Judovska ljubezen do Božje besede je namreč pripomogla k temu, da imamo danes naše Sv. Pismo in to tako, kot je. Sam verjamem, da bi bilo prav tak odnos, kot ga imajo Judje do Božje besede, dobro posnemati v današnjem krščanskem svetu. Govorim seveda o vernih Judih in ne sekularnih, ki ne vedo kaj dosti o svoji veri. V mislih sem imel pravega, ortodoksnega Juda. Sv. pismo pri Judih (seveda stara zaveza) je cenjeno in globoko spoštovano in to pri njih velja že stoletja, tisočletja. Judje svoja Sv. Pisma ne polagajo po tleh, na Sv. Pismo ne bi nikoli odložili katerekoli druge knjige. Če bi jim slučajno padlo iz rok bi ga pobrali in poljubili. Ko odprejo Sv. Pismo, poljubijo Božjo besedo. Imajo namreč zelo visok pogled na zapisano Božjo besedo. Seveda ne pravim, da je potrebno početi vse te stvari, da ne bi kdo napak razumel. Poudariti pa hočem, da kristjani generalno nimamo takega globoko spoštljivega mnenja o Božji besedi. In še enkrat bi rad poudaril, da to, kar govorim, seveda nikogar ne zavezuje k takemu ravnanju. Nalagam pa vam na srce, da se iskreno preučite, kakšen je vaš pogled na Božjo besedo? Moral bi biti visok, mar ne. Gre namreč za Božje razodetje nam ljudem, Božja beseda za nas. In Judom je bilo to zaupano in zaradi tega je bila to za njih velika prednost.
Judje so pri prepisovanju Starozaveznih zvitkov vedno natančno in precizno primerjali originalni zvitek s kopijo. Prešteli so vsako črko in vse besede. In če je manjkala samo ena črka, tega zvitka ne bi uporabljali, ker ne bi bil pristen zvitek (kosher – se pravi čist, po judovskih zakonih). In tak zvitek so nato takoj pokopali – in to samo če je manjkala ena sama črka. In preden so zapisali ime Boga na zvitek, so šli v mikvo (mikvah) – to je prostor za ritualno očiščenje pri judih. In tam so preživeli vsaj en dan in premišljevali ime boga, ime JHWH, ki so ga potem napisali na zvitek. A ni to neverjetno? Mislim, da nam, kristjanom, včasih primanjkuje tiste začetne navdušenosti nad Božjo besedo. Manjka nam tisti – »aaaa!« efekt. A se spomnite, ko ste morda prvič leteli z letalom in gledali skozi oblake? Se spomnite ko ste prvič stali na vrhu kake gore in pogledali v dolino? To je ta »aaaa!« efekt. In nismo se bali letala, ko smo leteli in nismo se bali pogleda v dolino, a hkrati smo doživljali neko globoko spoštovanje do stvarstva. In prav tak je naš Gospod, s tem da je še veliko bolj osupljiv kot to. Sklenemo lahko, da je judovska globoka predanost in spoštovanje do Božje besede vredna posnemanja.
Judje so prejeli, ljubili in držali Božjo besede zato, da bi jih pripravila za evangelij. Iz izkušenj najbrž sami dobro veste, da je veliko lažje govoriti z nekom, ki že nekaj pozna o tem, o čem boš govoril z njim. In Pavel pravi, da imajo Judje veliko prednost pred drugimi narodi, saj so bili pripravljeni za evangelij po Božji besedi, ki jim je bila zaupana.
Pavlova praksa je namreč bila………prelistajmo malo levo v naših Sv. Pismih, v Apostolska dela 13,5: Tam sta v Salamini po judovskih shodnicah oznanjala Božjo besedo; in za pomočnika sta imela Janeza.
Pavel je pridigal Judom v sinagogah in to je primer ko sta pridigala Pavel in Barnaba kot misijonarja v Salamini. Oznanjala sta torej Božjo besedo najprej v judovskih shodnicah. Obrnimo skupaj še v 16 poglavje Apostolskih del 13 vrstica pravi: 13 Na sobotni dan smo šli (Pavel in Sila) skozi mestna vrata ob reki, ker smo domnevali, da je tam prostor za molitev. Sedli smo in se pogovarjali z ženskami, ki so se tam zbirale.
In na tem mestu se hitro najdejo nekateri, ki na tej vrstici temeljijo, da je Pavlova navada bila hoditi v shodnico na sobotni dan. Iz tega sledi, da se je še dandanes potrebno držati postave in sobotnega dne. A ti ljudje se navadno tukaj ustavijo in dejansko spregledajo bistvo Pavlovega obiskovanja shodnic in evangeliziranja na sobotni dan. Pavel gre najprej k Judom in potem h Grkom. Pavel se natančno drži kar pravi v pismu Rimljanom 1 poglavje 16 vrstica: 16 Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku.
Zakaj najprej k Judom? Kot prvo so bili izbrani in pripravljeni za evangelij. Če hočemo tudi dandanes ustvariti cerkev moramo iti k ljudem, ki imajo že temelj in neko znanje o Bogu. In zato je Pavel hodil po shodnicah in to na sobotni dan, ker je tam našel največ judov. Noben drug dan jih ni našel vse na kupu, da bi ga lahko poslušali. Pavel je najprej pridigal Judom, ker so že imeli temelj spoznanja o Bogu, imeli so vse prerokbe o Mesiji, imeli so celo staro zavezo, ki jih je prav tako pripravljala na Mesijo. Poudariti je še potrebno, da Judje v 1. stoletju po Kristusu še nimajo raznih rabinskih učenj, kot jih poznamo danes. Danes po 15. stoletjih rabinskega nauka rabini pravijo, da vrstice iz stare zaveze, ki jasno napovedujejo Mesijo ne govorijo o Mesiji. Kot primer vzemimo Izaija 53. Iz 53 govori o tem, kako bo prišel Odrešenik, ki bo trpel, bil zaničevan, ki bo nosil naše bolezni, naše bolečine in si bo nase naložil krivdo nas vseh.
1 Kdo bo veroval, kar smo slišali,
nad kom se je razodel GOSPODOV laket?
2 Pognal je kakor mladika pred njim,
kakor korenika iz suhe zemlje.
Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti,
ne zunanjosti, da bi si ga želeli.
3 Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi,
mož bolečin in znanec bolezni,
kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz,
je bil zaničevan in nismo ga cenili.
4 V resnici je nosil naše bolezni,
naložil si je naše bolečine,
mi pa smo ga imeli za zadetega,
udarjenega od Boga in ponižanega.
5 On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
strt zaradi naših krivd.
Kazen za naš mir je padla nanj,
po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
6 Mi vsi smo tavali kakor ovce,
obrnili smo se vsak na svojo pot,
GOSPOD pa je naložil nanj
krivdo nas vseh.
7 Bil je mučen, a se je uklonil
in ni odprl svojih ust,
kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol,
in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo,
in ne odpre svojih ust.
8 Iz zatiranja in iz obsodbe je bil vzet,
kdo premišlja o njegovem rodu?
Kajti bil je odrezan iz dežele živih,
zadet zaradi prestopka mojega ljudstva.
9 Dali so mu grob pri krivičnih,
gomilo pri bogatem,
čeprav ni storil nobenega nasilja
in ni bilo zvijače v njegovih ustih.
10 GOSPODU je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo:
če dá svoje življenje v daritev za greh,
bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni,
GOSPODOVA volja bo uspevala po njegovi roki.
11 Za muko svoje duše bo videl luč, se sitil,
s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik
opravičil številne,
njihove krivde bo naložil nase.
12 Zato mu bom številne dal v delež,
mogočne bo delil kot plen,
ker je dal svoje življenje v smrt
in bil prištet med prestopnike,
nosil pa je grehe številnih
in prosil za prestopnike.
Čudovit portret trpečega služabnika. Služabnika, ki je bil pokopan pri bogatašu – kje je že bil pokopan Jezus?
Vzemimo kot primer še Psalm 22. 500 let preden so začeli uporabljati oz. sploh izumili križanje ljudi, David v preroškem opisu piše o križanju Mesije. In tudi slavne besede, ki jih Jezus izreče na križu: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? In za domačo nalogo lahko detajlno pogledate ta psalm in videli boste Jezusa Kristusa in to križanega. A rabini današnjega dne pravijo, da ta poglavja ne govorijo o Mesiji ampak o Izraelu kot narodu. Izrael je po njihovem ta trpeči služabnik. Izrael naj bi bil ta, ki naj bi ga Bog zapustil. S tem so rabini postavili tako visoke zidove, da judje ne morajo več videti Jezusa, pa čeprav je še tako jasno zapisno v Izaiji 53 in Psalmih 22 in še na mnogih drugih mestih, ki jih je Jezus Kristus v popolnosti preroško izpolnil. V stari zavezi najdemo »samo« 300 mest, ki opisujejo Mesijo, katere bi judje najraje izbrisali. A če se vrnemo k njihovem učenju iz 1 stoletja in še nekaj časa za tem, so rabini učili, da vsa ta mesta govorijo o Mesiji. Kot opazimo, se je zgodila velika sprememba po tem, ko je Mesija prišel. Nekateri tega niso in nočejo verjeti in zaradi tega si prilagajajo Sv. Pismo. A judje 1 stoletja še tega napačnega učenja niso poznali. In zato je Pavel lahko hodil po judovskih shodnicah in govoril evangelij Jezusa Kristusa in veliko se jih je na ta način spreobrnilo – ker so odkrito spoznali da se je Mesija rodil devici, v Betlehemu, iz Davidovega rodu in vstal je tretji dan, kot je bilo napovedano v pismih. In nekateri so verjeli in se spreobrnili. Predstavljajte si, kaka prednost je bila razlagati evangelij Judom, ki so razumeli Pisma, kot na primer Grkom, kjer je Pavel moral začet od osnov: »Obstaja Bog in ti nisi Bog!« »Prišel sem vam govorit o Bogu!« – Grk odgovarja: »O katerem?« Ko je Pavel šel na Areopag (Apd 17) v Atenah, kjer je bilo veliko t.i. »bogov«, kjer so Grki verovali v moške bogove, ženske bogove, bogove plodnosti itd. In tu vidimo, da Pavlu pri Grkih ni bilo lahko. Gotovo si je želel, da bi Grki poznali staro zavezo. Pri njih ni mogel enostavno začeti in reči: »Bog, stvarnik neba in zemlje«.

Zanimiv je Pavlov govor – Apostolska dela 17,22-28
22 Tedaj je Pavel stopil na sredo Areopaga in spregovoril: »Možje Atenci! Po vsem, kar vidim, ste zelo pobožni. 23 Sprehajal sem se po vašem mestu in si ogledoval vaše svetínje. Ob tem sem opazil tudi oltar z napisom ›Nepoznanemu bogu‹. Kar vi častite, ne da bi poznali, vam jaz oznanjam. 24 Bog, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem, on, ki je neba in zemlje gospodar, ne domuje v svetiščih, ki jih je zgradila človeška roka. 25 Njemu sploh ni potrebno, da bi mu stregle človeške roke, temveč sam vsem daje življenje in dihanje in vse. 26 Iz enega je ustvaril ves človeški rod, da bi napolnil vse obličje zemlje in ljudem odmeril čase in meje bivanja, 27 da bi Boga iskali in se morda do njega dotipali in ga našli, saj ni daleč od nikogar izmed nas. 28 Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo. Ali kakor so povedali nekateri od vaših pesnikov: ›… saj smo po rodu iz njega.‹
In ta situacija se kaže podobna tudi dandanes. Ko nekomu začnemo oznanjati evangelij nas navadno ta prekine in pravi: »Jaz verjamem v boga!« Pri takem človeku je seveda takoj potrebno definirati, kdo Bog je? Je to gora, sila? Vedno moramo začeti od osnov, od začetka; veliko prijetneje je začeti razgovor z nekom, ki ima že neko duhovno ozadje.
Torej Judje so imeli svoje prednosti. Kot smo do sedaj že ugotovili so bili Božje izbrano ljudstvo in Mesija bi naj prišel k Judom najprej. Vrnimo se sedaj v pismo Rimljanom 3 poglavje. Pavel je vedel, da se mu bodo nekateri izmed Judov postavili po robu s tem, ko govorijo, da se Bog ne bo držal svojih besed obljubljenih za Izrael. Očitajo mu, kako lahko pridiga, da so Judje izgubljeni. In to je nekaterim izmed njih zvenelo, kot da se Bog ne drži svojih obljub. In o tem govorita 3 in 4 vrstica tretjega poglavja. Preberimo še enkrat vrstici 3 in 4.
3 Kaj zato, če nekateri niso verovali? Bo mar njihova nevera uničila Božjo zvestobo? 4 Nikakor ne. Naj se rajši pokaže, da je Bog resničen, vsak človek pa lažniv, kakor je pisano: Da se izkažeš pravičnega v svojih besedah in zmagaš, kadar te sodijo.
Jasno je, da so nekateri izmed Judov verovali, da je Mesija prišel. Kaj pa ostali, ki niso verovali, da je njihov Mesija prišel? Ali je to Boga na tej točki v zgodovini presenetilo? Ali to zdaj pomeni, da se Božja obljuba za Izrael ne bo (ali ni) izpolnila? Kajti Bog v stari zavezi pravi, da so njegovo izbrano ljudstvo. In legitimno vprašanje je, kako se to zdaj sklada z evangelijem. Če namreč Bog pravi Izraelcem, da so oni njegovo izbrano ljudstvo in to za zmeraj, a na tej točki v zgodovini niso sprejeli svojega Mesijo, je vprašanje, ki se postavi, kako so še lahko izbrano Božje ljudstvo in so odrešeni? Nesporazum se pojavi zaradi nerazumevanja, kako je Jud odrešen. Judje so ravnali iz napačne predstave in sicer ker so etnično čisti Judje, obrezani, so zaradi tega po njihovem napačnem tolmačenju avtomatsko Božje ljudstvo in s tem odrešeni. In Pavel na tem mestu jasno pove, da se človek s tem, ko se rodi kot Jud (ali tudi kristjan danes) ne odreši. Dandanes pa se pojavlja tudi moderno učenje in sicer, da so Judje, zaradi tega, ker niso sprejeli svojega Mesije, pozabljeni od Boga. Večkrat v raznih antisemitskih tekstih beremo o tem, da so Judje bili tisti, ki so ubili Mesijo, ubili Jezusa Kristusa. In da zaradi tega, ker so oni zavrnili Jezusa Kristusa, Bog zdaj zavrača Jude. Predlagam, da se zdaj na tem mestu ustavimo in razmislimo o naslednjem vprašanju. Kdo je križal Jezusa Kristusa? To seveda niso bili Judje! Če želimo že oblatiti kateri narod, potem se moramo spomniti, da nihče izmed judov ni vzel kladivo in pribil Jezusa na križ. To je bil namreč Rimljan ali današnji Italijan. Torej, če že moramo obtožiti katerikoli narod, naj bodo to Italijani. A tega enostavno ne slišimo. Zelo velikokrat pa slišimo o tem, da so bili Judje tisti, ki so ubili svojega Mesijo. In to je seveda velika neresnica. Kdo je torej križal Jezusa Kristusa? Jaz in ti! Mi smo namreč križali Jezusa Kristusa. In nisem vesel, ko vam to govorim; pravzaprav me je to sram priznati. A dejstvo je, da je moj greh bil tisti, ki je Jezusa Kristusa vodil na križ. In veste kaj, on je dovolil sam sebi, da je šel na križ. Jezus v to ni bil prisiljen, ne beremo o nekih borbah in upiranjih. Zavedati se moramo, da bi samo en pogled Jezusa Kristusa zadostoval, da bi vsi okrog njega bili v hipu pokončani. A se spomnite ko pridejo po Jezusa v Getsemanski vrt in jih Jezus, ki je vedel, kaj vse bo prišlo nadenj, šel ven in jim dejal: »Koga iščete?« Odgovorili so mu: »Jezusa Nazarečana.« Rekel jim je: »Jaz sem.« Ko jim je rekel: »Jaz sem,« so stopili nazaj in padli na tla. Taka moč je bila prisotna v tisti situaciji, in Jezus bi lahko ravnal tudi drugače, če bi bila to njegova volja. A Božja volja je bila, da je bil to ravno pravi čas, na katerega je Jezus čakal, da se je lahko daroval za vse naše prestopke. Janez 3,16 pravi: Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.
Jezus Kristus torej ni bi na silo odtrgan od Boga, ampak ga je le-ta dal, kot svojega edinorojenega Sina in to zato da bi mi verovali vanj in imeli večno življenje. Res je, da je Izrael kot narod zavrnil Mesijo, res je, da so zaradi tega preganjani, a Bog nad tem ni bil presenečen. Ko je namreč Bog dal obljubo Abrahamu, da bo iz njega napravil mogočen narod in to za vedno, je tudi natanko vedel, kaj se bo s tem narodom zgodilo. Bog je to tudi predvidel prek prerokov v stari zavezi (kot smo prej brali Izaija 53). A Bog je že preko Mojzesa napovedal, da bo njegovo ljudstvo razkropljeno – 5 Mojzesova knjiga 4, 27: GOSPOD vas bo razkropil med ljudstva in le malo vas ostane med narodi, med katere vas požene GOSPOD.
Na tem mestu so Judje komaj prispeli obljubljeno deželo, končno so skupaj, na varnem in Bog jim je že takrat napovedal, da prihaja čas, ko bodo razkropljeni po vse svetu. Tukaj vidimo, da je Bog natančno vedel o tem, kar se bo zgodilo z Judovskim narodom. V 5 Mojzesovi knjigi 28,64 pravi: In GOSPOD te bo razkropil med vsa ljudstva od enega do drugega konca zemlje in tam boš služil drugim bogovom, ki jih nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, lesu in kamnu.
A kljub temu, Bog ni zapustil Judovski narod. Matej 21,42: Jezus govori velikim duhovnikom in starešinam ljudstva, ki so Jezusa izzvali, od kod njemu oblast.
Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen.
Gospod je to naredil
in čudovito je v naših očeh. 43 Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.«
Kaj se je torej zgodilo z Izraelskim narodom in Mesijo? Mesija ni prišel takšen, kot so ga pričakovali, ni prišel in delal kar bi si oni želeli, ni govoril tega, kar so si želeli, ni prišel in odstranil Rimljanov iz oblasti, kar so pričakovali. Judje so imeli svoja pričakovanja, kako naj bi Mesija deloval, ko bo prišel. Niso si morali predstavljati da bo Mesija rojen v Betlehemu, v revni družini, da Mesija s seboj nima mogočne vojske, da bo Mesija vodil na ta način, da bo služil drugim, da bo Mesija Božji Sin. Tega enostavno niso pravilno razumeli in so ga zato zavrnili. In zato je bilo Božje kraljestvo odvzeto Judovskemu narodu, Judovskim velikim duhovnikom in starešinam ljudstva. Neverni Judovski voditelji so tako zavrnjeni od Boga in zaradi tega tudi kot narod, ki naj bi ponesel evangelij celem svetu. Bog je na tem mestu sedaj predvidel cerkev Jezusa Kristusa. Sv. Pismo pravi v 1. Petrovo pismo 2,9: Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za Božjo last, da bi oznanjali odlike tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč.
To bi naj opravljal Izraelski narod, bili bi naj pravzaprav neke vrste evangelizatorji in misijonarji za cel svet, a so zavrgli svojega Mesijo.
A spoznanje je naslednje. Če Bog zavrača Izraelski narod, zaradi slabih stvari, ki so jih storili, potem niti mi ne moremo zaupati Božjim obljubam. Bog je namreč sklenil zavezo z Abrahamom. In v 1 Mojzesovi knjigi je zapisano, da je Bog to zavezo sklenil, ko je Abraham spal in ni mogel storiti ničesar. 1. Mojzesova knjiga 15,12: 12 Ko se je sonce nagibalo k zatonu, je Abrama obšel trden spanec in glej, polastila se ga je groza in gost mrak je padel nanj. 13 Rekel je Abramu: »Vedi, da bodo tvoji potomci priseljenci v deželi, ki ne bo njihova, spravili jih bodo v sužnost in jih stiskali štiristo let.
17 Sonce je zašlo in legel je mrak. In glej, lonec za ogenj, iz katerega se je kadilo, in plameneča bakla sta se premikala med kosi živali. 18 Tisti dan je GOSPOD sklenil z Abramom zavezo in rekel: »Tvojemu potomstvu dajem to deželo od Egiptovske reke do vélike reke, reke Evfrata;…
Navadno so se zaveze tistega časa sklepale med dvema stranema enakovredno. A tukaj vidimo, da je Bog uspaval Abrahama, da le-ta ni mogel storiti nič. In to nam daje jasno sliko, da je Bog tisti, ki skrbi za Njegov plan in se nanj lahko popolnoma zanesemo. Želim samo, da spoznate, da se lahko vedno zanesete na Božje obljube in Božje zaveze.
Jeremija 31,35: Tako govori GOSPOD, ki daje sonce za svetlobo podnevi, stalnost lune in zvezd za luč ponoči, ki razburka morje, da vzkipe njegovi valovi, GOSPOD nad vojskami mu je ime. 36 Samo če ti zakoni odpovedo (kateri? Sončni vzhod zjutraj, mesec se pojavi ponoči, plima in oseka se zgodi dvakrat dnevno, če ti zakoni torej odpovedo)
pred mano, govori GOSPOD, tudi Izraelovo potomstvo preneha biti narod pred mano vse dni.
Ali sonce še vzhaja? Ali še vidite mesec ponoči? Ste na morju še opazili plimo in oseko? Seveda je Judovski narod v preteklosti delal hude stvari. Njihovi kralji in verski voditelji so seveda bili sokrivi in Jezusa izročili Rimljanom, ki so ga križali. Tudi dandanes pripravljajo neke zakone, ki ne bodo ravno v prid kristjanom in mesijanskim Židom v Izraelu. A Bog kljub temu pravi naprej v 37 vrstici: 37 Tako govori GOSPOD:
Če more kdo izmeriti nebo zgoraj in raziskati temelje zemlje spodaj, potem bom tudi jaz zavrgel vse Izraelovo potomstvo zaradi vsega, kar so storili, govori GOSPOD.
Bog nam s tem pravi, da lahko vzgaja svoje ljudstvo, hkrati pa pravi, da bo potrebno najprej izmeriti celotno vesolje in prevrtati do temeljev zemlje in sonce več ne bi smelo vziti in mesec ne bi smel več svetiti ponoči. Dokler pa vse to vidimo, vedimo, da Bog ne bo zapustil svojega ljudstva.
Upam da smo se danes naučili, da je naš Bog zvest. Da če je Bog naredil zavezo z Abrahamom in to pred 4000 leti, se je ves čas držal, to tudi zame in zate pomeni, da mu lahko popolnoma zaupamo tudi za našo prihodnost, lahko mu zaupamo, da bo poskrbel za naše potrebe. In to kar večina izmed vas drži v roki – dragoceno Božjo besedo – ki je polna Božjih obljub in navodil za naša življenja – lahko imamo popolno zaupanje in preučujmo vse Božje obljube, ki so v njem in spoznajmo vse, kar nam Bog po Sv. Pismu ponuja.